Beseda homeopatija je sestavljena iz korenov dveh grških besed: homoios (podobno) in pathos (trpljenje, bolezen). Homeopatija je edinstven in samostojen sistem zdravljenja. Je empirična metoda, ki temelji na izkustvu in ima natančno opredeljen način dela. Osnovno načelo homeopatije je podobno se zdravi s podobnim (similia similibus curentur) kar pomeni, da simptome bolnika, zdravimo z zdravilom, ki povzroča enake simptome pri zdravem človeku. Homeopatska zdravila so preizkušali na zdravih posameznikih in na ta način so dobili nabor simptomov, ki so zbrani v Materii medici. Le preizkušene substance so registrirane kot zdravila in se kot taka prodajajo le v lekarnah.

Utemeljitelj homeopatskega zdravljenja je nemški zdravnik Samuel Hahnemann (1755-1843), ki je deloval v času, ko so ostali zdravniki šolske medicine uporabljali zgolj puščanje krvi.

Osnova homeopatskega pregleda je anamneza, s katero želimo najti čimveč posebnih in individualnih simptomov bolnika, ki jih primerjamo s simptomi zdravil. Bolj kot se simptomi bolnika ujemajo s simptomi zdravila, večja je verjetnost, da bo zdravilo učinkovalo. Učinek homeopatskega zdravila pa je spodbuda obrambnega mehanizma, da lažje in hitreje vzpostavi ponovni red v telesu. Zaradi vzpodbude obrambnega mehanizma, se ojačajo sedanji simptomi, lahko se pojavijo stari ali pa nastanejo novi simptomi. Bolnik mora biti pozoren na vse spremembe, ki jih povzroča zdravilo. Na podlagi reakcije na zdravilo, homeopat sklepa ali je zdravilo pravo in v kakšnem nivoju zdravja je bolnik. Nivo zdravja pa je pomemben podatek za prognozo bolezni. Zato je zelo pomembno, da bolnik opravi tudi kontroni pregled, običajno dva meseca po končanem jemanju zdravil.

Bistvena razlika med homeopatskim in alopatskim, konvencionalnim zdravljenjem, je v razumevanju simptomov.

Simptome proizvaja obrambni sistem, ko organizem ni v ravnovesju oziroma ni zdrav. Konvencionalna medicina enači simptom z boleznijo, zato je terapija usmerjena v blokiranje simptomov, kar sicer omili težave, ne pride pa do ozdravitve oziroma jo celo preprečuje, ker se z blokiranjem simptomov blokira obrambni sistem.

Homeopatija pa razume simptom kot odraz delovanja obrambnega mehanizma, zato z zdravili spodbuja delovanje obrambnega mehanizma, ki tako lažje in hitreje vzpostavi raznovesje v telesu, kar pomeni ozdravitev.

Ta celovita teoretska osnova homeopatije je enaka že vsaj dvesto let. Nova dognanja (Heringova pravila, Vithoulkasovi nivoji zdravja) le dopolnjujejo staro vedo, imenovano tudi umetnost zdravljenja.